Zaprtje in prehrana
Za razliko od odraslih, pri katerih je pogostost odvajanja od 3-krat na dan do 3-krat na teden, je pri otrocih, zlasti v zgodnjih letih, pogostost odvajanj bistveno večja. Tako je pri novorojenčkih normalno število odvajanj približno 4-krat na dan, pri otrocih, starih od 1 do 3 let, približno 2-krat na dan, pri otrocih, starejših od 4 let, pa je število odvajanj enako kot pri odraslih.
Težava zaprtja pri otrocih je zelo pogosto povezana s spremembami, kot so prehod z izključno mlečne prehrane na gosto hrano, odvajanje od plenic, odhod v vrtec ali šolo in izogibanje odhodu na stranišče zunaj doma. Zaprtje se lahko začne celo, ko otrok med igranjem zatre potrebo po odvajanju, pri starejših otrocih pa je zaprtje možno zaradi pomembnih sprememb v prehranjevalnih navadah, kot so neredni obroki ter manjši vnos sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin.
Zaprtje ali obstipacija pri otroku ni redkost in se pojavlja pri kar treh odstotkih otrok. Zaprtje običajno pomeni zmanjšanje števila odvajanj ali podaljšanje časa med posameznimi odvajanji. Blato je takrat trdo in suho, otrok pa težje iztreblja.
Če se pojavi težava z zaprtjem, je najbolje takoj ukrepati, ker lahko zaradi kakršnega koli odlašanja pri zdravljenju zaprtje postane kronično. Pri kratkotrajnem zaprtju je najbolje sprejeti prehranske ukrepe. Najprej je treba povečati vnos tekočine, najbolje vode, lahko pa otroku dajemo tudi čaje, ki »odpirajo«, kot so kamilica, kopriva ali pegasti badelj, ter kompote iz suhih sliv, fig in hrušk.
Zelo pomembno je, da ima otrok redne in uravnotežene obroke. Pri tem je poudarek na velikih količinah sadja in zelenjave (pogosto se priporoča izogibanje bananam in korenju), priporočljivo pa se je izogibati in v veliki meri zamenjati rafinirane žitarice in izdelke iz rafiniranega žita, kot so bel kruh in drugi izdelki iz bele moke, npr. testenine, pekovski izdelki in piškoti, ter rafiniran riž zamenjati s polnozrnatimi različicami in mešanicami žit.
Večje količine sladkarij, prigrizkov, čokolade in celo mleka povzročajo zaprtje. Obstajajo tudi priporočila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano, ki priporočajo otroku zagotoviti normalen vnos prehranskih vlaknin in tekočine ter otroka spodbuditi k telesni aktivnosti.
Če se pojavi težava z zaprtjem, je najbolje takoj ukrepati, ker lahko zaradi kakršnega koli odlašanja pri zdravljenju zaprtje postane kronično. Pri kratkotrajnem zaprtju je najbolje sprejeti prehranske ukrepe.
Boljši vnos prehranskih vlaknin je najbolje doseči z uživanjem polnozrnatih izdelkov in žitaric. Sadje, zelenjava in stročnice so vir v vodi topnih prehranskih vlaknin, ki imajo tudi prebiotičen učinek in prekrivajo črevesno sluznico ter olajšajo praznjenje črevesja. Od mlečnih izdelkov na splošno priporočamo uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov kot virov dobrih mlečnokislinskih bakterij.
Kronično zaprtje namreč lahko povzroči tudi črevesno disbiozo. Ta pojav še poslabša zdravljenje z zdravili, zato se danes vse več raziskuje jemanje dobrih mlečnokislinskih bakterij kot dodatne terapije. Dobre mlečnokislinske bakterije uravnotežijo porušeno črevesno mikrofloro in tako lahko izboljšajo zdravljenje kroničnega zaprtja.
Zanimivo je, da je fiziološki impulz za praznjenje črevesja najmočnejši nekje 15 do 30 minut po večjem obroku, zato je priporočeno, da otroci z zaprtjem izvajajo tako imenovani straniščni trening. Straniščni trening vključuje napotitev otroka na stranišče, ko je to fiziološko optimalno.
Dobre mlečnokislinske bakterije uravnotežijo porušeno črevesno mikrofloro in tako lahko izboljšajo zdravljenje kroničnega zaprtja.
Poleg prehranskih ukrepov, telesne aktivnosti in straniščnega treninga bodo včasih za zdravljenje zaprtja potrebna tudi zdravila, kjer je najpogostejši pristop jemanje laktuloze, disaharida, ki se ne prebavi in deluje hiperosmolarno (vleče vodo v črevesje) in tako mehča blato.
Pri otroku, ki ima zaprtje, je najpomembneje doseči spremembo vedenja. Otrok mora biti sproščen ter ga je treba brez pritiska in kaznovanja spodbuditi k rednemu odvajanju, ne da bi temu normalnemu delovanju telesa pripisovali prevelik pomen.
