Zakaj je pomembno urejeno delovanje črevesja?

Špela Vidmar, mag. farm.
Vsi poznamo frazo: »Ljubezen gre skozi želodec.« Ste se kdaj vprašali, zakaj? Ima črevesje res tako velik vpliv na naše počutje in čustvovanje? In kaj se zgodi, ko se črevesje odloči, da bo stavkalo?
Kaj se zgodi, ko se črevesje odloči, da bo stavkalo?

Vsak izmed nas v črevesju gosti 100 bilijonov bakterij, ki so bistvenega pomena za zdravje črevesja.1 Te simbiotske bakterije so naše prijateljice in nam pomagajo pri presnovi, saj imajo vlogo pri razgradnji kompleksnih snovi (nerazgradljivih polisaharidov), ki jih zaužijemo.2

Prisotnost bakterij ima velik pomen tudi za delovanje imunskega sistema, presnovo hranil in posledično izločanje blata pri človeku. Nedavno je bilo raziskano, da bakterije v našem črevesju vplivajo tudi na delovanje osrednjega živčnega sistema.1

Mikrobiota

Skupek vseh bakterij v našem črevesju imenujemo mikrobiota. Ker vpliva na mnogo procesov v našem telesu, je stanje mikrobiote dober pokazatelj tveganj za motnje in bolezni, ki se pojavljajo pri ljudeh. 

Črevesna mikrobiota sodeluje tudi pri3:
•    presnovi hranil, 
•    presnovi telesu tujih snovi (ksenobiotikov) in zdravil, 
•    zaščiti pred mikrobi, 
•    reakcijah, ki pripomorejo k zmanjševanju škodljivosti nekaterih zdravil,
•    uravnavanju imunskega sistema (imunomodulaciji),
•    celovitosti črevesne pregrade in strukture prebavnega sistema.

Zanimivo dejstvo je, da je bila sposobnost črevesnega mikrobioma za presnovo ksenobiotikov in zdravil prvič ugotovljena pred več kot 40 leti. Presnova zdravil s pomočjo črevesne mikrobiote je hkrati bistvena za aktivacijo nekaterih predzdravil – zdravil, ki v aktivno obliko preidejo šele s presnovo v organizmu.4

Prav tako lahko opažamo, da so nekatere osnovne razvojne značilnosti in funkcije imunskega sistema sesalcev odvisne od interakcij z bakterijami, torej našo mikrobioto. 

Črevesje in razvoj bolezni

Prebavila so torej primarno mesto med našim imunskim sistemom in mikroorganizmi, tako koristnimi  (tistimi, ki nam pomagajo) kot škodljivimi (tistimi, ki povzročajo bolezni). 

Ugotovitve kliničnih študij kažejo, da ima stres velik vpliv na črevesno mikrobioto ter da dvosmerna komunikacija med mikrobioto in osrednjim živčevjem vpliva na naš odziv na stres.1 

Številne študije so pokazale, da mikrobiota vpliva tudi na naše vedenje ter da so imunske težave, ki vplivajo na anksioznost in depresivno vedenje, povezane s spremembami v mikrobioti.1

Spremembe v razvoju ali sestavi mikrobiote lahko motijo vzajemen odnos med mikrobioto in človeškim imunskim sistemom, kar lahko privede do spremenjenih imunskih odzivov, ki so podlaga za različne vnetne reakcije in bolezni (alergije, intolerance, vnetne črevesne bolezni).2

Razvoj črevesja pri dojenčkih

Še posebej občutljiva je črevesna mikrobiota dojenčkov. V prvih dneh do tednih življenja je ta zelo spremenljiva in se postopoma vzpostavlja. Prva leta življenja so prav tako čas razvoja imunskega sistema.2

Ker vemo, da mikrobiota izrazito vpliva na imunski sistem, lahko odstopanja od normalnega razvoja mikrobiote spremenijo izid imunskega razvoja ter dojenčke in kasneje odrasle osebe izpostavijo različnim vnetnim boleznim.2 Spremembe v mikrobioti dojenčkov imajo lahko velik vpliv na zdravje tudi prihodnjih generacij, zato jim morda lahko pomagate tudi z uporabo koristnih bakterij, ki ugodno vplivajo na mikrobioto. 

 

Kaj se zgodi, ko se črevesje odloči, da bo stavkalo?

Dokazano je, da imajo zdravi ljudje in ljudje z zaprtjem drugačno sestavo črevesne mikrobiote. Spremembe v črevesni mikrobioti lahko prispevajo k zaprtju in z njim povezanimi simptomi.5

Zato je zelo pomembno, da je naša črevesna mikrobiota v odličnem stanju in da zanjo ustrezno skrbimo. 

Še posebej občutljiva je črevesna mikrobiota dojenčkov. V prvih dneh do tednih življenja je ta zelo spremenljiva in se postopoma vzpostavlja.

Kaj lahko naredimo, da preprečimo ali olajšamo zaprtje?6

1.    Povečamo vnos tekočine 
Premajhen vnos tekočine lahko povzroči ali poslabša zaprtje. 

2.    Povečamo vnos prehranskih vlaknin
Dodatek prehranskih vlaknin poveča težo blata in poveča hitrost prehoda skozi črevesje. Pomembno je, da vnos prehranskih vlaknin povečujete postopoma, da se izognete napenjanju, ki ga hitro povišanje vnosa lahko povzroči. 

3.    Priporočljiva je redna telovadba
Telovadba spodbudi delovanje mišic v črevesju in olajša izločanje. 

4.    Uvedba urnika odvajanja blata
Poskusite odvajati vsaj enkrat na dan, 30 minut po obroku in napenjanje naj ne traja dlje kot pet minut. Pri poskusu odvajanja bodite sproščeni in naj se vam nikamor ne mudi. 

5.    Posežemo po odvajalih 
Obstaja več vrst odvajal. Vsako od njih deluje nekoliko drugače, da olajša odvajanje. Več od odvajalih preberite tukaj. 

 

Za lajšanje težav zaradi zaprtja priporočamo uporabo osmotskega odvajala WAYA Lax Junior, ki vsebuje makrogol 4000. 

Izdelek lajša težave zaradi zaprtja, kot so:

  • kronična zaprtost,
  • stanje vztrajne zaprtosti s kopičenjem blata v danki in/ali debelem črevesu (fekalom) in
  • zaprtost z epizodičnimi ali kroničnimi kolikami. 

S svojim izvrstnim okusom breskve in aktivno sestavino makrogol 4000 je WAYA Lax Junior odlična izbira za pomoč otrokom od 6. meseca in tudi odraslim, saj deluje na več načinov:
•    nežno odvaja,
•    zmehča blato in
•    ureja delovanje črevesa.

Sebi in svojim najmlajšim boste tako nudili nežno podporo med neprijetnimi težavami. 
VIJA, WAYA, VEN!   

     

    Literatura

    1. Foster et al. Gut-brain axis: how the microbiome influences anxiety and depression. Trends Neurosci. 2013 May;36(5):305-12.
    2. Round et al. The gut microbiota shapes intestinal immune responses during health and disease. Nat Rev Immunol. 2009 May;9(5):313-23. 
    3. Jandhyala et al. Role of the normal gut microbiota. World J Gastroenterol. 2015 Aug 7;21(29):8787-803.
    4. Wilson et al. Gut microbiome interactions with drug metabolism, efficacy, and toxicity. Transl Res. 2017 Jan;179:204-22.
    5. Zhao et al. Intestinal microbiota and chronic constipation. Springerplus. 2016 Jul 19;5(1):1130.
    6. Rao. Constipation: evaluation and treatment. Gastroenterol Clin North Am. 2003 Jun;32(2):659-83.
    back to top