Povezava alergij in atopijskega dermatitisa s črevesno mikrofloro pri otrocih
V zadnjih nekaj desetletjih v razvitih državah vse bolj narašča pogostost preobčutljivosti za hrano. Preobčutljivost za hrano vključuje širok spekter neželenih reakcij na eno ali več sestavin živil, kot so beljakovine, sladkorji, maščobe, pa tudi na dodatke, ki se uporabljajo v živilski industriji (barvila, konzervansi itd.). Ravno zaradi tega se lahko razvije preobčutljivost za katero koli vrsto živil ali skupino živil. Neželena reakcija telesa na hrano je lahko imunsko pogojena ali pa ne spodbudi posebnega imunskega odziva. Pri otrocih so ravno imunsko pogojene alergije na hrano veliko pogostejše v primerjavi s preobčutljivostjo neimunskega izvora, ki prevladuje pri odraslih.
Čeprav se alergija na hrano lahko pojavi pri več kot 170 različnih živilih, je najpogostejših alergenov na hrano osem: kravje mleko in mlečni izdelki, jajca, gluten, soja, ribe, morski sadeži, oreščki in arašidi.
Najboljši način za zdravljenje alergij na hrano so izločilne diete, vendar lahko poleg tega, da vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja, te diete pomembno vplivajo na kakovost in ustreznost prehrane v otroštvu. Izločanje nekaterih živil ali, še širše, skupin živil, lahko bistveno vpliva na razpoložljivost nekaterih hranil, pomembnih za rast in razvoj otrok; na primer alergija na beljakovine kravjega mleka vključuje izločanje mleka, vseh mlečnih izdelkov in izdelkov, ki vsebujejo mleko, ter vseh drugih živalskih mlek iz otrokove prehrane, zato v tem primeru postane ustrezen vnos kalcija vprašljiv ter je treba prilagoditi prehrano in dati otroku ustrezno nadomestitev in/ali dopolnitev. Vendar pa poleg hranil, predvsem beljakovin, omega-3 maščobnih kislin ter vitaminov in mineralov, pomeni izločanje beljakovin iz kravjega mleka prav tako izločanje fermentiranih mlečnih izdelkov in s tem skorajda edini naravni način vnosa probiotičnih kultur v človeško telo. Čeprav ne gre za prehransko pomanjkanje, zagotovo gre za pomanjkanje, in sicer probiotikov, zato je logično, da ob prehranskih dopolnilih s hranili občasno dodamo tudi probiotike. Ker je najpogostejši probiotik prisoten v fermentiranih mlečnih izdelkih Lactobacillus rhamnosus GG, je logično, da prehrano dopolnjujemo predvsem s tem probiotikom, vendar v poštev pridejo tudi pripravki z mešanimi kulturami Lactobacillus in Bifidobacterium.
Alergija na hrano se v otroštvu pogosto pojavi v kombinaciji z atopijskim dermatitisom.
Poleg tega alergija na hrano pri otrocih zelo pogosto poslabša atopijski dermatitis, zato je običajna terapija ravno izločilna dieta. Znanstvene raziskave vse bolj opozarjajo na preventivno vlogo probiotikov pri atopijskem dermatitisu in alergijah, vse pogosteje pa se govori tudi o njihovem terapevtskem učinku. V eni najnovejših študij, izvedenih na Poljskem, so ugotovili, da se je resnost atopijskega dermatitisa pri otrocih, ki jim je bila dodana probiotična kultura Lactobacillus rhamnosus GG, zmanjšala, rezultati pa so bili še boljši pri otrocih, ki so imeli atopijski dermatitis, povezan z alergijo na kravje mleko.
Ko gre za alergije na hrano in neprenašanje sestavin živil, kot so laktozna intoleranca, intoleranca za gluten in druge, je integriteta črevesja zagotovo zelo pomembna. Izkazalo se je namreč, da motena črevesna mikrobiota, torej disbioza, negativno vpliva na zdravje črevesne sluznice, ki postane bolj občutljiva in prepustna, kar vodi do pojava alergij in intolerance na hrano. Zato zdravljenje črevesne mikrobiote vpliva na zdravje črevesne sluznice in s tem na zdravje celotnega telesa. Uporaba probiotičnih pripravkov je najboljši terapevtski pristop k zdravljenju disbioze, trenutno pa je najbolj raziskan in najpogosteje uporabljen Lactobacillus rhamnosus GG.
