Pogosta vprašanja

Lactobacillus rhamnosus GG (ATCC 53103) je mlečnokislinska bakterija in je normalno prisotna v našem črevesju. S to mlečnokislinsko bakterijo je bilo opravljenih prek 1200 raziskav in velja za najbolj raziskano mlečnokislinsko bakterijo tako glede pozitivnih učinkov na telo kot varnosti uporabe.

To so dobre bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. To je proces razgradnje ogljikovih hidratov brez prisotnosti kisika. Pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakterij. So običajna mikroflora, ki jo lahko najdemo v človekovi ustni votlini, prebavilih in nožnici.

Mikroenkapsulacija je proces, s katerim delce trdne snovi ali kapljice tekočine ujamemo v ovojnico, ki vsebino ščiti pred škodljivimi vplivi iz okolja. Mlečnokislinske bakterije so živi organizmi, ki ugodno delujejo na zdravje ljudi. So pa izjemno občutljivi pri prehodu skozi kislo okolje prebavil, zato jih je treba ustrezno zaščititi.

Rezultat mikroenkapsulacije so mikrokapsule, ki so sestavljene iz jedra in zaščitne membrane. Jedro vsebuje aktivne mlečnokislinske bakterije, zaščitna membrana pa jih varuje pred okolico. Ustrezen postopek mikroenkapsulacije omogoči mlečnokislinskim bakterijam preživetje do črevesja kar v 90-odstotkih in s tem je zagotovljena večja količina in posledično največja možna učinkovitost mlečnokislinskih bakterij na mestu delovanja – v črevesju.

Izdelke WAYA^® lahko shranjujemo pri sobni temperaturi, zaščitene pred vlago in svetlobo, v originalni embalaži. Priporočamo, da po odprtju kapljice WAYA^® porabite čim prej, najkasneje v roku enega meseca.

Priporočeno je, da kapljice WAYA^® otrok zaužije samostojno na žlički. Steklenički je priložena kapalka, ki omogoča enostavno in natančno odmerjanje.

Kapsule WAYA^® zaužijte s kozarcem hladne vode.

Izdelki WAYA^® so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah, lahko pa jih naročite tudi na naši spletni strani.

Ni vam treba skrbeti, ker so mlečnokislinske bakterije v izdelku WAYA^® varne tudi v večjih odmerkih, hkrati pa se bo odvečna količina izločila z blatom.

Mlečnokislinske bakterije delujejo v tankem in predvsem v debelem črevesu, kjer se vežejo na prosta mesta v črevesni sluznici. Če teh mest ni dovolj, ker so zasedena z drugimi bakterijami, se mlečnokislinske bakterije enostavno izločijo z blatom.

Seveda, antibiotiki porušijo črevesno mikrofloro in lahko povzročijo prebavne težave. Lactobacillus rhamnosus GG se svetuje za uravnavanje črevesne mikroflore. Ob jemanju izdelkov WAYA^® ob antibiotični terapiji vam priporočamo dvourni razmik.

Pri preizkušanju izdelkov WAYA^® niso opazili neželenih učinkov oz. so bili enaki učinku placeba.

Za več informacij o izdelkih WAYA^® pošljite e-sporočilo na info@waya.si.

Vsaka posamezna mlečnokislinska bakterija ima svoje lastno ime, npr. Lactobacillus rhamnosus GG (ATCC 53103) in vsako posebej odlikujejo njene lastnosti. Mlečnokislinska bakterija Lactobacilllus rhamnosus GG je normalno prisotna v našem črevesju. Je tudi edina »dlakava mlečnokislinska bakterija«, ki se s svojimi nitastimi izrastki (pili) veže na črevesno sluznico in ugodno uravnava črevesno mikrofloro.

Posamezna mlečnokislinska bakterija ima tudi svoje mesto ugodnega delovanja, saj je nemogoče pričakovati, da bo ena mlečnokislinska bakterija rešila vse naše težave. Vredno je pogledati na izdelek z mlečnokislinskimi bakterijami in preveriti kaj vsebuje in kakšno je število mlečnokislinskih bakterij.

Prebiotiki so posebna vrsta prehranskih vlaknin (oligosaharidi), ki jih koristne bakterije v črevesju uporabljajo kot hrano. Te koristne bakterije v zameno proizvajajo določene snovi, ki v črevesju vzpostavljajo ugodne pogoje in so tudi hrana našim lastnim črevesnim celicam.

Prebiotiki se sicer nahajajo zlasti v zelenjavi (šparglji, česen, čebula, por, artičoke, cikorija ...), dandanes pa jih pogosto dodajajo prehrambenim izdelkom. Prebiotika, ki se najpogosteje dodajata živilom, sta inulin in oligofruktoza. Za doseganje prebiotičnega učinka je potrebna večja količina zaužitih probiotikov, kar 4 g.

Mlečnokislinske bakterije so žive bakterije, prebiotiki pa so neprebavljivi ogljikovi hidrati in so hrana za (mlečnokislinske) bakterije.

Ob porušeni črevesni mikroflori nastopi povečana pojavnost škodljivih bakterij in posledično se pojavijo različne prebavne težave (driska, zaprtje, napenjanje, napihnjenost …). Nekatere mlečnokislinske bakterije so dobre bakterije, ki ugodno delujejo na naš organizem, tako da vzpostavijo ravnovesje in odpravijo prebavne težave. Prebiotiki so hrana za bakterije.

Če se pojavijo različne prebavne težave, se je najverjetneje porušilo ravnotežje v črevesni mikroflori, kar pomeni, da se je v črevesju zmanjšalo število dobrih in povečalo število škodljivih bakterij. To lahko povzročijo različni dejavniki:

• okužbe z virusi in bakterijami
  Še posebej od novembra do aprila je povečana možnost okužbe z virusi (rotavirus, norovirus, adenovirus), ki povzročajo bruhanje in drisko. Skoraj vsi otroci, mlajši od petih let, obolijo za okužbo z rotavirusom. Okužbe z bakterijami se najpogosteje pojavljajo kot zastrupitev z okuženo hrano in vodo.
• zdravljenje z antibiotiki
  Antibiotiki uničujejo bakterije, vendar pa poleg škodljivih bakterij uničijo tudi ogromno število dobrih, nujno potrebnih bakterij. Nujno je, da ob vsaki terapiji sočasno z antibiotikom jemljemo tudi dobre mlečnokislinske bakterije, da bi preprečili pojav različnih prebavnih težav.
• nepravilna prehrana
  Sodobna prehrana je sterilizirana in pasterizirana, kar pomeni, da je poleg škodljivih bakterij odstranjenih tudi veliko dobrih bakterij, ki ugodno vplivajo na našo črevesno mikrofloro.
• različna potovanja
  Pri potovanjih v različne kraje se srečujemo z drugačno pojavnostjo bakterij v okolju, hrani in vodi. Ni nujno, da so to ravno škodljive bakterije, vendar ker naše telo na njih ni navajeno, se lahko poruši mikroflora in pojavijo različne prebavne težave. Tudi napor, sprememba prehrane, stres in alkoholne pijače lahko povzročijo drisko. Kljub vsemu pa sta na prvem mestu okužena hrana in pijača. Pri tem ne smemo pozabiti na jedilni pribor, opran v okuženi vodi, na kocke ledu in neustekleničeno vodo, v kateri mrgoli mikroorganizmov, na katere so lokalni prebivalci prilagojeni, mi, turisti, pa ne.
• starost
  S starostjo pešajo tudi obrambne funkcije črevesne mikroflore in se lahko pojavijo različne prebavne težave - driska, zaprtje, napenjanje …

Mlečnokislinske bakterije se lahko dodajajo tudi drugi hrani, vendar pa je pomembno, da v teh izdelkih mlečnokislinske bakterije preživijo. Mlečnokislinske bakterije so živi mikroorganizmi in so občutljivi na vpliv zunanjih dejavnikov – sobna temperatura, vlaga, svetloba vplivajo na to, da se koncentracija mlečnokislinskih bakterij v izdelkih lahko zelo hitro zmanjša.

Z mlečnokislinskimi bakterijami so bogati predvsem fermentirani mlečni izdelki, kot so nekateri jogurti, kefir, kislo mleko, siri …, pa tudi fermentirana zelenjava, na primer kislo zelje. V fermentiranih mlečnih izdelkih je za zagotavljanje ustrezne vsebnosti mlečnokislinskih bakterij treba zagotoviti hladno verigo (vzdrževanje predpisane temperature živila neprekinjeno od njegove proizvodnje do njegove porabe).

Predpisano temperaturo, pri kateri moramo hraniti živilo, navadno najdemo na deklaraciji oz. embalaži izdelka. Pri nekaterih jogurtih je predpisana temperatura 8 °C ali nižje. Še posebej v poletnih mesecih je to temperaturo težko vzdrževati (že v času med nakupom v trgovini in prihodom domov) in vprašanje je, kolikšna je koncentracija mlečnokislinskih bakterij v jogurtu ob zaužitju.

Sinbiotiki so kombinacija mlečnokislinskih bakterij (koristne bakterije) in prebiotikov (vlaknin).

Najpomembnejša vloga vitamina D je vzdrževanje krvne koncentracije kalcija in fosforja, s tem da povečuje njuno absorpcijo v črevesju.

Pomanjkanje vitamina D nastopi predvsem takrat, ko je zaradi premajhne izpostavitve soncu premajhno nastajanje vitamina D in/ali ga s prehrano ne vnesemo dovolj. To je pomembno še posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih. Dojenčkov namreč ne izpostavljamo direktnemu soncu in če so samo dojeni, s prehrano ne zaužijejo dovolj vitamina D.

Priporočilo je, da se dojenčkom od prvega tedna dalje dodaja vitamin D v prehrano, v količini 400 µg oz. 10 I. E. Priporočeno je dodajanje vitamina D tudi otrokom do 18. leta starosti ter starejšim ljudem oz. vsem tistim, ki ne zaužijejo zadosti vitamina D s prehrano in niso zadostno izpostavljeni soncu.

Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroča rahitis, pri katerem opazimo odebelitve na hrustancih, deformacije skeleta in manjšo moč mišic.

Izrazito prenizka raven vitamina D pri odraslih vodi do razgradnje kosti. Možni so celo spontani zlomi kosti. Pomanjkanje prispeva tudi k nastanku osteoporoze v starosti. Zaradi pomanjkanja vitamina D obstaja možnost slabše absorpcije kalcija.

Blagi znaki, ki nakazujejo na pomanjkanje vitamina D, so izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh.

Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problem v svetu in tudi v Sloveniji. Raziskave kažejo na slabo zadovoljevanje priporočenega dnevnega vnosa vitamina D, saj predšolski otroci zaužijejo le 21 % priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 %.

Nezadosten vnos vitamina D je značilen predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti. Majhna izpostavljenost sončni svetlobi je prisotna pri ostarelih ljudeh, ki so vezani na dom oz. domove za ostarele, in s tem je prisotno tudi pomanjkanje vitamina D ter posledično povečana nagnjenost k zlomom kosti.

Vitamin D vsebujejo predvsem mastne ribe, ribje olje, jetra in jajčni rumenjak. Rastlinska živila vsebujejo manjše količine vitamina D. Dokazano je, da nekateri lišaji vsebujejo vitamin D₃.

S sončenjem ni mogoče preseči primernih količin vitamina D, saj ga telo tvori le toliko, kot ga potrebuje. Ob normalni izpostavljenosti sončnim žarkom se v koži sintetizira 20–50 μg vitamina D na dan. V zimskem obdobju običajna izpostavljenost sončnim žarkom ne omogoča zadostne biosinteze vitamina D, zato je nujen dodaten vnos vitamina D s prehrano.

Drisko lahko razdelimo v tri kategorije: blaga, zmerna in huda. Pri blagi se blato odvaja do trikrat na dan, krvni tlak je normalen, bolnik pa pri vstajanju iz postelje ali sedeža nima vrtoglavice.

Pri zmerni driski se blato odvaja štiri- do petkrat na dan, bolnik pa ima ob spreminjanju položaja blago vrtoglavico, lahko pa tudi visoko temperaturo (38 °C).

Pri hudi driski bolnik odvaja blato šest- do devetkrat na dan, lahko ima visoko temperaturo, nizek krvni tlak, hitro utripanje srca, bolečine v trebuhu, je splošno oslabel, hitro diha ali ima motnje zavesti.

Zaradi spremembe okolja, prehrane in prehranjevalnih navad imamo na počitnicah oziroma potovanjih lahko težave s prebavo (napenjanje, driska, zaprtje). Prebavne težave nam lahko povzroči že spremenjena, a sicer nenevarna bakterijska flora okolja. Okužimo se lahko tudi s hrano ali vodo, okuženo s fekalijami.

Potovalna oziroma počitniška driska je akutna driska, pri kateri se odvaja tekoče blato večkrat na dan. Driska se običajno pojavi v prvem tednu potovanja ali bivanja v drugem okolju in navadno izzveni v treh do petih dneh (le pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot mesec dni).

Spremljajo jo povišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje, glavobol, utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo. Zaradi driske in bruhanja (običajna znaka virusne driske ali bakterijske driske) je nujno potrebna rehidracija in tudi dodajanje ustreznih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami.

Najpomembnejše za preprečevanje driske na potovanju je upoštevanje higienskih ukrepov in izogibanje uživanju okužene hrane ali vode. Priporočamo pitje ustekleničene vode, uživanje kuhane hrane, sadje in zelenjavo pa je pred uživanjem treba olupiti.

Poleg vseh zgornjih ukrepov se priporoča, da nekaj dni pred odhodom pričnete z jemanjem izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami in s tem nadaljujete celotno trajanje potovanja.

V črevesni mikroflori obstaja ravnovesje med dobrimi in škodljivimi bakterijami. Uporaba antibiotikov je ključna pri zdravljenju različnih sistemskih infekcij, vendar pa antibiotiki uničujejo tako škodljive kot tudi dobre bakterije in tako porušijo ravnovesje med bakterijami v našem črevesju. To lahko povzroči oslabelo črevesno mikrofloro ter posledično pojav driske in drugih simptomov.

Dokazano je, da lahko do 39 % ljudi razvije drisko kot posledico jemanja antibiotikov, ki je lahko akutne, ponavljajoče se ali kronične oblike. Poleg driske se lahko pojavijo še drugi simptomi: slabost, bruhanje, sindrom vzdraženega črevesja, oslabelost. Simptomi se lahko pojavijo nekaj ur po prenehanju zdravljenja z antibiotiki ali tudi 6–8 tednov po zdravljenju z antibiotiki.

Ob akutni driski so po navadi potrebni enostavni, a takojšnji ukrepi, kot so takojšnje nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, nadomeščanje dobrih bakterij v črevesju in urejanje prebave ter uravnotežena prehrana med trajanjem driske. Za preprečevanje širjenja okužbe je zelo pomembna higiena.

Splošno priporočilo za obisk zdravnika je v 2–3 dneh, če se driska ne izboljša oziroma če opazimo prve znake dehidracije. Pri otrocih je nujno upoštevati starost: čim mlajši je otrok, tem prej se svetuje obisk pri zdravniku.

Odvajalo, snov za lažje odvajanje blata.

Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.