Vpliv vitamina D

Vitamin D vpliva na:

• ohranjanje zdravih kosti in zob,
• normalni privzem kalcija in fosforja,
• normalno delovanje mišic,
• delitev celic in
• imunski sistem.

Vpliv vitamina D na imunski sistem

Poenostavljeno bi lahko rekli, da vitamin D vpliva na to, da se imunski sistem odzove takrat, ko je to potrebno, in preprečuje, da ne deluje pretirano, ko ni potrebno. Prav ta vpliv vitamina D se že nekaj let množično preučuje.

Kako vitamin D vpliva na imunski sistem?

Vitamin D je v svoji aktivni obliki signalna molekula, ki se veže na poseben receptor in lahko prek tega vpliva imunski sistem človeka.

Signal, ki ga aktivna oblika vitamina D ojača, lahko vpliva na povečanje prirojene imunosti proti škodljivim mikroorganizmom bakterijskega ali virusnega izvora in na povečanje pridobljene imunosti.

Signaliziranje vitamina D prav tako zavira vnetni imunski odgovor, ki je podlaga avtoimunskih procesov in uravnava alergijske odzive. Potekajo različne študije, ki preučujejo povezavo med vitaminom D ter okužbami, avtoimunskim dogajanjem in alergijskimi boleznimi, vendar točne povezave še niso znane.

Receptor, na katerega se veže aktivna oblika vitamina D, je v tankem in debelem črevesju, celicah, ki so odgovorne za izgradnjo kosti, nekaterih celicah imunskega sistema, celicah žleze slinavke, ki so povezane z uravnavanjem količine sladkorja v telesu, in večini drugih organov, kot so možgani, srce, koža, spolni organi, prostata in dojke, ter v nekaterih krvnih celicah.

Imunski sistem otroka

Imunski sistem otroka po rojstvu še ni dozorel, saj se mora delno še razviti v stiku z zunanjimi dejavniki, delno pa je otrok zaščiten prek protiteles, ki jih je med nosečnostjo dobil od matere. Dozorevanje imunskega sistema zato poteka ves čas in je podoben odraslemu šele nekje pri starosti treh let. Številne okužbe dihal in prebavil so del naravne krepitve imunskega sistema otrok, zato so otroci do predšolske dobe tudi večkrat bolni, okužbe pa lahko potekajo dlje in imajo težji potek.

Okužbe in vitamin D

V metaanalizi več študij z več kot 7400 otroki so ugotovili, da je pri otrocih s sepso več takih, ki imajo prenizke ravni vitamina D. Pri otrocih, ki so prejemali dodatek vitamina D, v študiji niso opazili manjše pogostosti zbolevanja za boleznimi spodnjih dihal, vendar so imeli otroci, ki so bili zaradi te okužbe sprejeti na zdravljenje na intenzivne enote, nižje ravni vitamina D kot tisti, ki intenzivnega zdravljenja niso potrebovali. To podpira domnevo, da bi vzdrževanje zadostne količine vitamina D pri otrocih lahko zmanjšalo število okužb. Prav tako so iste študije pokazale, da je dnevno manjše odmerjanje vitamina D bolj učinkovito kot enkratno dajanje velikih odmerkov.

Alergijske bolezni in vitamin D

Manjša študija, pri kateri so otroci z različno hudim atopijskim dermatitisom tri mesece prejemali dodatek vitamina D, je pokazala, da se je pri otrocih z blagim in zmernim dermatitisom stanje nekoliko izboljšalo, verjetno zaradi zmanjšanja števila nekaterih imunskih celic v krvi.

V študijah so ugotavljali, da je pomanjkanje vitamina D pogosto pri otrocih z astmo in da bi to lahko pomembno vplivalo na regulacijo imunskih celic pri mladih astmatikih. Ali dodajanje vitamina D lahko zmanjša število poslabšanj astme v praksi, pa še ni znano.

Alergija na hrano

Teoretični modeli povezujejo pomanjkanje vitamina D s pojavnostjo alergij na hrano, saj naj bi ustrezno nadomeščanje vitamina D med nosečnostjo in zgodnjim otroštvom vplivalo na povečanje tolerance, povečalo imunost sluznice črevesja, pomagalo pri vzpostavljanju t. i. dobrih črevesnih bakterij, zmanjšalo pojavnost črevesnih okužb in s tem vplivalo na manjšo pojavnost alergij na hrano pri otrocih.

Nevrološke bolezni in vitamin D

Receptor, na katerega se veže aktivna oblika vitamina D, je pogost tudi v različnih delih možganov. Med drugim je več študij pokazalo, da vitamin D zavira nastanek encima, ki se tvori v živčnih celicah, ko tem primanjkuje kisika, ali pri boleznih, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter multipla skleroza.

Avtoimunske bolezni in vitamin D

V več študijah je bilo dokazano, da so zmanjšane vrednosti vitamina D pri laboratorijskih živalih povezane s simptomi pri avtoimunskih boleznih, kot so revmatoidni artritis, sistemski eritromatozni lupus in diabetes tipa I, ter pri vnetnih črevesnih boleznih in pri živalih povečajo možnost virusnih okužb, kot so tuberkuloza in verjetno gripa. Študije pri ljudeh še potekajo in še niso potrdile zgoraj opisanega.

Povzetek

Znano je, da je pomanjkanje vitamina D pogosto pri odraslih in otrocih, zato otroci od enega tedna starosti dalje prejemajo dodatek vitamina D. Zaradi vsestranskega vpliva vitamina D na procese v našem telesu že vrsto let raziskujejo, kako bi z dodajanjem vitamina D prehrani lahko izboljšali naš imunski sistem in s tem zmanjšali število okužb ter preprečili ali vplivali na alergijske in avtoimunske bolezni. Točne povezave in učinki med zgoraj opisanimi boleznimi in vitaminom D večinoma še niso znani, več informacij lahko pričakujemo v prihodnjih letih, jasno pa je, da je potencial vitamina D na tem področju zelo velik.