Antibiotiki in driska
Antibiotiki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb in pri virusnih okužbah niso učinkoviti. Ker po svetu narašča odpornost bakterij proti antibiotikom, je nujno, da se morebitne bakterijske okužbe natančno diagnosticirajo in zdravijo.2
In katere so najpogostejše bakterijske okužbe pri otrocih?
Vnetje srednjega ušesa
Do tretjega leta starosti se bo približno tri četrtine otrok in njihovih staršev srečalo vsaj z enim vnetjem srednjega ušesa.2 Pogosto sledi okužbi zgornjih dihalnih poti zaradi slabe prehodnosti nosu in evstahijeve cevi. Najpogostejši simptomi so bolečina v ušesu, povišana telesna temperatura in ostali simptomi vnetja zgornjih dihalnih poti.
Kljub temu, da je pri vnetju srednjega ušesa v kar 80 % prisotna bakterijska okužba, se trenutno ne priporoča takojšnjega zdravljenja z antibiotiki, temveč dvo do tridnevno spremljanje stanja otroka. Pri visoko rizičnih otrocih (majhni ter imunsko oslabljeni otroci) se antibiotik da takoj ob pojavu okužbe.
Kdaj je antibiotik primerna izbira?
Če se do ponovnega obiska pri zdravniku stanje ne izboljša ali celo poslabša, ob potrjeni diagnozi bakterijskega vnetja, hujšem poteku bolezni, močnih bolečinah v ušesu in telesni temperaturi, višji od 39°C. V vsakem primeru pa se antibiotiki uporabljajo pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Kar 4 od 5 primerov vnetja srednjega ušesa se sicer pozdravijo sami v roku 7 do 14 dni.2
Zdravnik za zdravljenje angine, vnetje srednjega ušesa ali sinusov lahko predpiše antibiotike, ki pa pri kar vsakem petem otroku povzročijo drisko.
Angina
Z izrazom angina opisujemo vnetje mandljev in žrela. Najpogostejši povzročitelj tako imenovane gnojne angine je bakterija beta hemolitični streptokok skupine A. Najpogosteje se pojavlja med 5 in 15 letom starosti in je relativno redka pri predšolskih otrocih.
Simptomi se pojavijo nenadoma in vključujejo:
- boleče žrelo,
- težave ob požiranju,
- povišano telesno temperaturo,
- otečene mandlje in žrelo.
Diagnozo bakterijske okužbe zdravnik potrdi z brisom žrela, šele nato uvede zdravljenje z antibiotiki.
Ista bakterija povzroča tudi škrlatinko, ki ima povsem enak potek bolezni, s tem da se pri škrlatinki zaradi toksina pojavi še razširjen kožni izpuščaj. Angino in škrlatinko zdravimo s penicilinom.2
Vnetje sinusov
Sinusitis ali vnetje sinusov v 95 % primerov povzroča virusna okužba navadnega prehlada. Pri približno vsakem desetem otroku pa se lahko virusni okužbi zgodnjih dihal pridruži še sekundarna bakterijska.
Najpogostejši povzročitelji bakterijskega sinusitisa so enake bakterije kot pri okužbah srednjega ušesa. Zaradi njihove lokacije zdravnik ne more narediti brisa okuženih sinusov in zato zelo težko loči virusno od bakterijskega vnetja sinusov. Najboljši pokazatelj, da gre za bakterijsko okužbo, je trajanje simptomov. Zamašen nos, kašelj in boleče grlo pri bakterijski okužbi vztrajajo več kot 10 dni brez vidnega izboljšanja.
Tako virusno kot bakterijsko vnetje se velikokrat pozdravita brez zdravljenja z antibiotikom, ga pa zdravnik po strokovni presoji lahko uvede.2
Po svetu narašča odpornost bakterij proti antibiotikom. Zato mora biti njihova uporaba smotrna in predvsem upravičena. Vsak kašelj in izcedek iz nosu še ne pomeni, da potrebuje vaš otrok zdravljenje z antibiotiki, ki mu lahko v takem primeru naredijo več škode kot koristi. Na viruse, povzročitelje prehlada, namreč nimajo vpliva, lahko pa povzročijo drisko, kar se po nekaterih podatkih zgodi kar pri vsakem petem otroku.3
Viri:
- Vrečar. Predpisovanje antibiotikov v slovenskih zdravstvenih regijah in vzroki razlik v predpisovanju. Med Razgl 2009;48:189-204
- Alter SJ et al. Common childhood bacterial infections. Curr Probl Pediatr Adolesc Health Care. 2011 Nov;41(10):256-83
- Cochrane review 2015: Probiotics for the prevention of pediatric antibiotic-associated diarrhea
